Seveda se velike naravne katastrofe ter resne bolezni dogajajo. Ampak ńće je vse, kar prińćakujemo vsak dan, katastrofa, pomeni, da se te pogosto dogajajo bolj v naŇ°i glavi kot pa v zunanjem svetu. Razburjenja, tesnoba in depresija nas zastrupljajo. DuŇ°evno in telesno se unińćujemo z upornostjo, s strahom, z ljubosumjem, s frustracijami, s sovraŇ°tvom, z zamerami... Negativne misli zavirajo delovanje moŇĺganov in prepreńćujejo, da bi se v njih neovirano Ň°irili ljubezen in sreńća.

Smo to, kar mislimo
Barva polti, brazgotine, izrazne gube... naŇ°e radosti, boleńćine in stres se nam poznajo na obrazu. Na njem lahko preberemo vse. NaŇ°e Ňĺivljenje je to, kar iz njega naredijo naŇ°e misli. Nauńćite se izbirati svoje misli. Odlońćite se, da boste ljubeznivi, veseli in ljubeńći in ljudje vam bodo to vrańćali. Prizadevajte si, da bo vaŇ° duh preŇĺet s preprińćanjem, da se bodo dobre stvari res zgodile, in pazite, da boste nadzorovali svoje misli tako, da jih boste usmerjali k pravińćnim, lepim in smiselnim stvarem.

Premagajte teŇĺave
Ne razpravljajte o teŇĺavah, presezite jih. ńĆe se preveńć posveńćate dolońćeni teŇĺavi, jo s tem ohranjate pri Ňĺivljenju ter si prepreńćujete, da bi napredovali. Negativnih misli vam ni treba analizirati, secirati ali jih preuńćevati, sicer se samo Ň°e mnoŇĺijo. Ne dopustite, da bi vam Ňĺivljenje zastrupljale stare zamere, ki jih niste odpustili, in nezaceljene rane- Vrzite v koŇ° odpadke iz preteklosti. Ohranite samo lepe spomine. ŇĹivljenje se namreńć zańćenja vsak dan znova. Vi ste oseba, ki Ňĺivi danes. Vsi imamo v sebi neomejene zmoŇĺnosti in ńće hońćemo, se lahko spremenimo. Kadar trmasto vztrajamo pri kakŇ°ni teŇĺavi in pri stvareh, ki nas jezijo, pozabljamo na vse lepote Ňĺivljenja in na moŇĺnosti, ki nam jih le-to ponuja. Zańćnite se zavedati mońći svojih misli. Ne posveńćajte se preteklosti, ampak temu, kar lahko storite zdaj. Zjutraj se na primer vpraŇ°ajte, kakŇ°en dan bi radi preŇĺiveli. SkuŇ°ajte se spomniti vsega, kar je v vaŇ°em Ňĺivljenju dobro in prijetno. In navadite se, da preden zaspite, v mislih Ň°e enkrat oŇĺivite prijetne dogodke dneva: lep sprehod, dobro kosilo, prijateljsko sreńćanje... to so vaŇ°i zakladi. ZaŇĺelite si nekaj in prosite svojo podzavest, naj vam to omogońći, Ň°e enkrat se spomnite vseh svojih misli in recite si, da boste trdni spali. Sanje nam lahko pomagajo, da najdemo odgovor na nekatera vpraŇ°anja, pod pogojem, da si jih zastavimo, preden zaspimo.

Nauńćite se odlońćati

Znati se dobro in hitro odlońćati je umetnost in kvaliteta, ker prej ko se odlońćimo, prej je konec naŇ°ih skrbi. Poskusite se ńćim pogosteje odlońćati sami. Mońćan znańćaj je Ňĺivljenjsko pomembna energija, ki jo potrebujemo, da lahko izbiramo in se odlońćamo. Varnost, modrost in mońć so medsebojno soodvisne. Poskusite v sebi vzdramiti domiselnost otrok. Dobro premislite, kaj hońćete. Le tako boste odkrili svoje strasti. Kadar nas preveva veselje, je Ňĺivljenje polno izobilja.

Molk je zlato

¬ĽNehajte govoriti in nehajte misliti, pa ne bo nińćesar veńć, ńćesar ne bi razumeli,¬ę pravi budistińćni pregovor. V tiŇ°ini smo lahko pozorni na vse. Odpovejte se televizijskim oddajam in ńćlankom v ńćasopisih, ki vam ne nudijo nińćesar in vam samo kradejo ńćas, vaŇ° duŇ°evni prostor in tiŇ°ino. To so uspavala, ki vas zazibljejo v utrujajońćo pasivnost, in Ňĺveńćilni gumi za ońći.

Izbirajte, s kom se boste druŇĺili, in bodite strpni

Prekinite jalove stike z ljudmi. Odpovejte se tistim, ki vas v nińćemer ne spodbujajo. V ljubezni ne bodite suŇĺenj nasprotnega spola. Izogibajte se neintelegentnih ljudi: nikoli ne morete biti preprińćani, kaj mislijo in kako bodo reagirali. Bolje, da nimate stikov z njimi, kot pa da bi jih kritizirali. Vendar pa ne meŇ°ajte inteligence z intelektualnimi sposobnostmi. Je veńć vrst inteligence: inteligenca srca in zdrave pameti... ńćesar mnogi ljudje nimajo. Ljudje, ki ne poznajo strpnosti in razumevanja, nam lahko prepreńćujejo, da bi se razvijali. Postopoma, a zanesljivo zmanjŇ°ajte pomen, ki ga imajo v vaŇ°em Ňĺivljenju. In nikoli ne izgubite niti minute s premiŇ°ljevanjem o ljudeh, ki jih ne marate.

Ko ste v druŇĺbi - dajajte manj in jemljite veńć

Poenostavite svoje stike z drugimi in se zańćnite vesti spet bolj pristno. Naj vam ne bo nerodno sprejemati. Kadar globoko v sebi veste, da ne izkoriŇ°ńćate dareŇĺljivosti drugega, preprosto sprejmite, kar vam ponuja. Vendar pa vi ne dajajte preveńć. Pogosto smo dareŇĺljivi zato, da bi ustregli sami sebi. ńĆetudi ne prińćakujemo v zameno nińćesar, nam vedno ostane kanńćek grenkobe, ńće se nam obdarovanec ne zahvali ali ńće se odzove drugańće, kot bi se odzvali mi. Dajati preveńć ¬Ľbrezplańćnih¬ę nasvetov tudi ni dobro, kajti tisto, kar dajemo zastonj, je brez vrednosti. ńĆrpajte svoj mir iz preprińćanja, da lahko vse, kar potrebujete, doseŇĺete sami. Prepogosto dajemo preveńć. In veńćinoma zato, da bi si pridobili ljubezen ali prijateljstvo, ker se bojimo, da nas ne bi imeli radi zaradi nas samih.

Pazite, kaj govorite

Zlato pravilo je: ńće nimate povedati nińć prijaznega, ne recite nińćesar. Zagotoviti si morate samo, da bodo z vami ravnali pravińćno, ljubeznivo in s spoŇ°tovanjem. Tako ravnajte tudi vi sami. Stvari imajo tak pomen, kakrŇ°nega jim pripisujemo. Govorite o svoji nesreńći, pa boste Ň°e bolj nesreńćni. Povejte kaj smeŇ°nega in smeh se bo pomnoŇĺil. Preveńć govorjenja pa nam jemlje energijo in zmanjŇ°uje teŇĺo temu, kar povemo.

Ne kritizirajte

S kritiziranjem ne poveste nińćesar o drugih, pańć pa veliko o vas samih, namreńć da ste oseba, ki rada kritizira. Kadar koga kritizirate, povzrońćite teŇĺavo in samo zmanjŇ°ujete svojo vrednost. Presojanje drugih vam jemlje energijo in vas spravlja v poloŇĺaj, kakrŇ°nemu bi se bilo pametneje izogniti. Ljudje kritizirajo iz navade. Namesto, da bi se ukvarjali z napakami drugih, se ukvarjajte s svojimi. VaŇ° duh naj bo usmerjen k prijetnejŇ°im stvarem, denimo k skrivnostim narave, stvarnim pripovedim, bivanju na deŇĺeli, kjer lahko uŇĺivamo ob pogledu na pokrajino...